Hrvaška bo od novega leta prvič sama nadzirala svoj zračni prostor

Hrvaška bo 1. januarja 2026 prevzela popoln nadzor in zaščito lastnega zračnega prostora v okviru Natovega sistema zaščite zračnega prostora NATINAMDS. Hrvaško ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je intenzivno in večletno usposabljanje letalskega ter tehničnega osebja doseglo zahtevano raven za samostojno izvajanje te mirovne naloge.

Na ministrstvu so poudarili, da bo nadzor zračnega prostora potekal neprekinjeno, 24 ur na dan in vse dni v letu, v skladu z Natovimi standardi, postopki in nacionalnimi predpisi. S tem se Hrvaška v celoti vključuje v kolektivni obrambni sistem zavezništva kot država, ki je sposobna sama zagotavljati varnost svojega neba.

Doslej sta nadzor nad hrvaškim zračnim prostorom začasno izvajali Italija in Madžarska z letali Typhoon oziroma Gripen. Ob tem so na hrvaškem obrambnem ministrstvu dejali, da Hrvaška zaradi takšne oblike nadzora ni imela dodatnih finančnih stroškov, saj je izvajanje zračnega nadzora s strani sosednjih držav, del standardnega Natovega modela.

Hrvaška je leta 2021 kupila 12 rabljenih večnamenskih bojnih letal Rafale F3R v skupni vrednosti 1,13 milijarde evrov. Prva letala so bila dobavljena leta 2023, še zadnje pa je na hrvaško prispelo aprila letos.

Poveljnik Hrvaškega vojnega letalstva, brigadir Krešimir Ražov, je ob napovedi prevzema naloge poudaril, da bodo posadke v stalni pripravljenosti z odzivnim časom 15 minut. V primeru, da bo na radarjih zaznano neidentificirano letalo ali drugi leteči predmet, bo sprožen postopek hitrega prestrezanja, identifikacijo, opozorilo in po potrebi tudi spremstvo iz hrvaškega zračnega prostora.

Tudi nad Slovenijo za varnost skrbijo italijanska letala

To, da Hrvaška sama prevzema to pomembno nalogo, predstavlja tudi mejnik v širšem regionalnem varnostnem kontekstu. Z umikom italijanskih letal iz naloge nad Hrvaško se zmanjšuje obremenitev italijanskega letalstva, ki ostaja eden ključnih nosilcev zavezniškega zračnega nadzora v regiji, med drugim tudi nad Slovenijo.

Kot poročajo specializirani letalski portali, ta sprememba ne zmanjšuje italijanske vloge v Natu, temveč poudarja, kako pomembno je, da posamezne članice postopno prevzemajo večjo odgovornost za lastno varnost.

Hrvaški mediji ob tem pišejo, da s popolno vzpostavitvijo 24-urnega zračnega nadzora Hrvaška krepi lastno vojaško suverenost, hkrati pa prispeva tudi k stabilnosti južnega krila zavezništva. Gre pa tudi za korak, ki ima tudi velik simbolni pomen, saj potrjuje "zrelost in operativno sposobnost" hrvaških oboroženih sil v okviru kolektivne obrambe zveze Nato, še poročajo tamkajšnji mediji.